Braaaaaaččč ;))

No, pa je prišel tudi težko pričakovani 17.7.!
Od cimer sem se poslovila, popoldne sem spakirala vse svoje stvari in kmalu je bila že ura za odhod. Moram priznati, da mi je blo kar malo hudo...
Nostalgija me vedno daje, ko grem tako kam, pa ne zato, ker sem tako navezana...ampak pač...tisti trenutek, ki mine kmalu zatem, ko sedemo v avto in odpotujemo :)
Tokrat pa mi ni bilo lahko, posebej ne zato, ker sem vedela, da zadnjič gledam svojo ribico v akvariju. Kazala je znake, ki so bili očitni, da ko se bom vrnila, bosta moj akvarij krasili le še dve ribici (na moj šok ob prihodu domov, pa je preživela le še ena, a najpomembnejša).
Ok, tudi to se da prebolet :)
Kmalu sem se že prepustila toku in brezskrbnim 10 (?!) dnem uživancije in zajebancije na Braču.
"Povem vam, to bo najlepši dopust. Čutim!"
...so bile besede, ki sem jih rekla med vožnjo.
Pot je bila dolga. Dokler nismo prišli do hrvaške avtoceste sem morala biti pozorna kam točno je potrebno iti, saj me kmalu čaka Korčula. Takrat pa ne bom imela ne GPS-a in ne tatija, ki vse ve :) No, nema problema, Nina si je vse to napisala in kmalu kmalu sem zadremuckala. Zbudila sem se, ko smo šli dol iz avtoceste, torej pri Slitu. Malo smo se lovili preden smo našli pot do trajekta, vendar kmalu smo prišli ven iz labirinta :)
Ob 2h pa par minutk smo že stali v vrsti za trajekt, ki je odpeljal ob 5:15.
Ja, prve budale :))) ...ampak vsaj imamo zagotovljen prihod na otok zgodaj, najbolj zgodaj kar je možno ;)!
Čas do takrat pa sem izkoristila za nič drugega kot....spanje :)
"Ej, Nina, ustani, trajekt je tle!"
Ok, I'm ready! :))
Brač, we are coming!! :))
Moram reči, da je trajekt bil zelo velik, ne vem sicer koliko potnikov "sprejme", vendar meni se je zdelo da ogromno!
Čas vožnje je bil približno 1 urco. Nisem se počutila ravno najboljše, zato sem tudi na trajektu dežurala le z enim očesom (saj se vidi na slikici :P).
Tako da smo okoli 6:30 bili že nekako izkrcani s trajekta in pot nas je vodila v...
....iskanje apartmaja.
Kaj gremo?
Gremo na Bol!
Ok, gremo na Bol.
Dobrih 35 km.... Prišli smo tam, se malo sprehodili ob obali in kaj kmalu šli v lov za apartma. Po pomoč smo se obrnili na turistični office. Ampak žal brez večjega uspeha. Bol je središče vsega, znan po Zlatnem ratu (na slikici). Po pripovedovanjih je to edinstven pojav na celem svetu. Ustvarila sta ga dva morska toka. Baje, da se "premika", odvisno od tokov.
Vidla sem ga žal le od daleč.
No, na račun tega služijo na Braču in so cene zelo navite. Edini apartma po sprejemljivi ceni, ki smo ga našli je bil zelo oddaljen od obale, notranjost je bila katastrofalna, pa še parkirnega mesta ni bilo zraven.
Kaj naredimo?!?
Jah, nič!
Gremo naprej, kam drugam.
KAM?!
V Supetar.
Ok.
Tam smo se tudi obrnili na turist office, vendar tudi tukaj ni bilo kaj dosti ponudbe, pa še sama nisem bila navdušena nad morjem, zato smo se odločili nadaljevati pot proti Postiri.
Vmes pa....woooow...SPLITSKA!!!
Ko sem videla tiste zalivčke, sem se naravnost zaljubila!
Tukaj bomo!
Ja, kako pa da najdemo apartma, saj je majhna vas brez offica?!
Tukaj bomo in pika!!
Tata je nekaj jamral, ko sem predlagala, da gremo vprašat v hišo, kjer je pisalo, da prodajajo vino.
Bilo je v stilu..."Pa pejdi sama vprašat!"
In ja, šla sem!
Prijazne gospe so nam povedale, da imajo vse svoje apartmaje zasedene, pomagale pa so nam s tem, da so nam predlagale, kje lahko še povprašamo.
In ja, našli smo!!! :))
Lep, jaz bi rekla kar luksuzen apartma, lepo opremljen, blizu morja in poceni!
Waaaaw, raj je raj!! ;))
Namestili smo se, malo zakinkali, saj smo bili vsi utrujeni od poti (uno spanje v avtu, ni veliko, se več polomiš kot pa naspiš), nato pa smo se podali na plažo.
Wow, wow, wow, wow, wow!!!
Samo to lahko rečem! Všeč mi je, ta kraj je res nekaj posebnega...tako lepa, čista, zelena, prozorna voda, da sem prav z guštom zaplavala vanjo ;)
Kmalu pa je šel sončko za hribe in doline in mi v apartma. Šli smo pod tuš, se zrihtali in poslušale naše lačne želodčke in se zato podali na večerjo.
Prvi dan je tako mimo! :)
Drugi dan sem vstala zgodaj (kar druga leta res ni bilo v moji navadi :P) in odšla na plažo.
Jutro....mirno morje...sonček...mmm, kaj je lepšega?!
...ko je sončko okoli 12h začel že kar pošteno žgat, smo odcapljali nazaj v apartma...na zaslužen počitek in prigrizek :)
Tudi "ta hude urice" so šle kmalu mimo in spet je bil čas za predajanje sončku in njegovim toplim žarkom.
Zvečer kot ponavadi večerja. Tokrat je bila bolj okusna kot včeraj, saj sem imela neke probleme z želodcem (jah, tako pač je, če poješ sam veliko pizzo dva dni prej! :S)...
Po večerji en sprehodek po mestecu.
Res je lepo. Nekaj posebnega. Ima svoj čar. Poseben čar!
Dnevi bežijo hitro, hitro!
Tu je že nedelja. Ko zdaj pogledam nazaj, mi je žal, da sem zjutraj par uric več spala! Raje bi odšla na plažo, ampak ok...tudi ta je prišla....popoldan...
Spet poleževanje na skali, uživanje na toplem sončku in kristalno čisti vodi....
Kam pa gremo danes?!
Baje, da je v Postiri nek fish piknik.
No, pa gremo tam.
Mislili smo, da bo malo drugače kot je bilo. Zgledalo je nekako tako, da so na rivi zakurili ogenj in pekli sardele. Vsak mimoidoči, ki si je zaželel (in seveda počakal v vrsti) pa je dobil kos kruha in dve sardelice ;))
Ker smo pa mi nameravali pojesti večerjo, smo se odličili, da si ogledamo mestece in najdemo eno konobo :)
Kljub velikosti mesteca je bilo (glede na druga mesta) malo izbire, predvsem pa so to bile pizzerije in fast foodi. Zato smo odšli v bližnji Dol, se nejedli in prišli ponovno na ribjo feštico ;)
Mestece Postira je majhno. Njegov videz pa je podoben ostalim mestecem na otoku.
Posebej zamive pa so se mi zdele tlakovane uličice iz drobnih kamenčkov...

Feštica je bila bolj mini, zato smo kmalu odšli nazaj v apartma in večer preživeli ob igranju kart.
Ob primerni uri pa šli v mižavce :)
Naslednje jutro sem se spet ponosno zgodaj zjutraj zbudila in odracala na plažo.
Poiskala sem si najlepšo skalo, postavila nanjo svojo brisačo in zaplavala v morjeeee ;)
Dala sem si malo duška in šla malo (ampak ne preveč) plavat ;)
Prihod iz morja je bil ravno pravšnji za se posušit in zakinkat na toplem sončku. Ljubim poletje!
Ljubim morje in sonček ;))
Prav pasalo je :)
Ko pa sem začutila, da me nekaj peče, sem se šla skrit v apartma :) ...spet standard popoldan, preživet ob igranju kart in klepetu :)
Popoldan pa spet "standard" plaža :))
Ta dan pa ja, ki sem se naguštirala :)
Preplavala sem cel zalivček! :) Kakšno urico plavanja je sigurno bilo. Čudovito!
Res, ni besed, ki bi lahko opisale to, kar oči vidijo in človek doživi.
Potem pa spet sonček in...
Meni je vroče!
Grem v vodo!
Uuuuu....rakec!
Pa še en.
In še en.
Pa glej tam je še en!
Hehe, hitro sem pozabla, da mi je vroče in se kot majhen otročiček podala v lovljenje rakcev :)
Na koncu mi je le uspelo :)
Kakor pomnim, je bil to prvi rakec, ki sem ga ujela :) Vedno so mi bili všeč in sem gnjavla ljudi naokoli, da si želim rakca, ampak mislim, da je bilo tokrat res prvič, ko sem ga držala v svojih rokah, povrhu vsega pa še sama ujela ;))
Bubu, je lepiiii :))
...to je bilo to iz dogodivščin na plaži.
Zadnji dan kopanja :(
Vreme je zafrknilo celotno stvar! Od torka naprej ni bilo nobeni stvari več podobno :((
Kopali smo se tako cele 4 dni. Res, da ni bilo dolgo, ampak bilo je pa kratko, a sladko! :))
V torek smo šli malo po otoku, saj vreme ni bilo za na plažo.
Ogledali smo si Milno.
Dokaj zanimivo mestece z raztegnjeno obalo, oz. bolje rečeno zalivčkom. Je pa res, da je na prvi pogled dokaj revno za ga videt.
Mesto je po mojih videnjih prizadel požar, saj je bilo kar nekaj stavb sredi mesta brez streh in polnih saj.
Drugače pa je bilo veliko turistov, ki so se sprehajali in si ogledovali staro mestece.
Morje v tem delu ni primerno za kopanje, saj se v njem razteza marina in v njej barke.
ups...jahtice in jahte! :))
Ampak vseeno zanimivo obmorsko mestece za ogled...in seveda naredit par zanimivih fotkic ;)

Po poti so se nam raztezale odlične panorame na zalivčke, vasice... Naredila sem nekaj slikic iz avta, kjer smo se peljali mimo. Na spodnji slikici je pač ena mala, a simpatična vasica ;)Po poti nazaj domov smo videli tablo Natural park in tam ustavili.
To je tipo živalski vrt.
Videli smo kokoši, purane, golobe, pave, noja, srno, prašičke, ponije, ribice, gospoda in gospo oslico, želvice, ovce, pa še par živali, ki jih ne poznam.
Zanimivo za si popestrit oblačen dan :)


To je bilo to ta dan :)
Kaj več se pa tudi ni dogajalo :)
Sledila je sreda..zadnji dan na otoku. Kar pa smo izkoristili za ogled Supetara....
Popoldan smo preživeli v apartmaju, saj temperature niso bile primerne za uživanje zunaj, še manj pa za se kopat. Bili smo zaviti v dolge rokave in dan izkoristili za edino družabno igro, ki smo jo imeli s seboj - karte :))
Ko ni kaj delat (priznam!), pridejo tudi karte prav :)

Četrtkovo jutro je bilo mrzlo, grdo in oblačno. Sprijazniti smo se morali z dejstvom, da nam vreme ni naklonjeno in da je najbolje, če gremo nazaj proti domu. Tudi napovedi za naprej niso bile nič kaj obetave.
Tako smo spakirali vse stvari, se poslovili, še zadnji pogledi prečudovite deželice in...trajekt...in....
Kmalu nas je pričakal topel in sladek dom :)
Če potegnem črto pod cel dopust lahko rečem, da je bilo kratko, vendar sladko.
Všeč mi je ta otok. Ima nekaj posebnega. Sigurno se bom še kdaj vrnila ;))
...Brač je pravljica,
manjkal mi je samo še princ na belem konju...
...to si pa ti... :*