četrtek, 8. maj 2008

Tebi....

Ne vem, zakaj, čemu, kaj, kdo je kriv za trenutno stanje...ampak tako pač je...
Na mojem glasbenem seznamu se zadnje čase več ali manj predvajajo iste pesmice...vem, bile so že tisočkrat poslušane...tudi veliko so dale...smeh, solze, razmišljanje...
Besedila so mi všeč...nekatera točno opisujejo moje dejansko stanje, druga so pač preprosto lepa, tretja pa...ja, tretja pa so takšna, ki bi vse na svetu dala, da bi se vsaj delček iz njih uresničil...
....pravljica o mavričnih ljudeh...čar teme, žalost mrtvih je greh, pravljica za mavrične ljudi, nemi krik, kot odmev nemoči...v srcu poraz, v senci obraz preteklosti....odprta kot knjiga njihova je pot, živi zid iz viharnih zablod....umrle so sanje mavričnih ljudi, ognja žar pod pepelom še tli, mavrica spet ga rodi....
Trenutno sem v zelo čudnem stanju...ki bi zaradi takšne (lepe?! ...no ja, o tem bi se pa dalo še prediskutirat...) stvari bilo lahko malo lepše...ampak ok, vse je za nekaj dobro - pravijo- in verjamem, da tudi za to, kar se mi zdej dogaja obstaja razlog :) [Vsaj nekaj pozitivnih misli ;)]
...and love is all that I need and I found it there...
Ja, lepi so tisti trenutki...tisti lepi, kratki, sladki pogledi z iskricami v očeh...lepo je in najlepše je takrat, ko lahko zajadram daleč, daleč stran od vsega, v MOJ SVET, kjer sva samo jaz in le ti...
Včasih se sprašujem, če je bilo prav tistega dne, da se je vse skupaj rodilo, zgodilo in zaživelo...
....na trenutke si želim, da te ne bi bilo, v mojem življenju, v mojem svetu...po drugi strani pa vem, da ne bi mogla brez tebe...preveč mi pomeniš, preveč...rada te imam...bolj kot si mogoče kdorkoli lahko misli...
...vem, da ne morem, a dvignil bi se...svoboden kot ptica s tabo v nebo...le s tabo letel, bi letel...rad bi bil metulj, da bi letel s teboj, letel s teboj...rad bi bil metulj, da bi letel s teboj, letel s teboj.....
Tisti trenutki mi bodo za vedno ostali v najlepšem spominu....čuvam jih globoko v srcu...dajajo smisel mojim nesmiselnim trenutkom....ni mi žal, še enkrat bi naredila isto...poslušala sem srce in vem, da je bilo prav!
...hvaaaaalaaaaaaaaa za vse kar si mi dalaaaa, brez sramu preveč sem vzel, vem nisi našla, kar si iskala, vem, da sem kriv....hvala za vse kar sva imela, brez sramu sem te prizadel, usoda je tako hotela, da nisem dojel...
Zdaj pa sem razpeta med dvemi svetovi, med mojim svetom, ki razmišlja z nečim, kar se baje nikoli ne zmoti in vedno prav govori...in svetom, ki je poln norm, vrednot, idealov, nezapisanih, a hkrati zapisanih pravil...svet, ki naj bi bil - skozi zunanje oči, idealen...
Mogoče je, mogoče ni...
Trenutno sem v fazi, ko bi naredila tisto, kar mi narekuje moj svet, a poslušam svet, ki je le navzven idealen...ne vem, koliko časa bo to lahko tako še šlo naprej...do kje bom zdržala...
...vse ure brez njega...so kocke ledu, je misel le ena, zakaj ga ni tu???? Pesem je siva, bolj kot oblak...noč ni nič kriva, on je pač tak...ko bo prišel mi vrgel objem, vem, da danes upati smem, ko bo prišel z iskro v očeh, dnevu vrnil bo pravi nasmeh....ko bo prišeeeeeel....
Kje je moja meja? Zakaj pa tisto, kar si želiš, ne sprejema svet...zakaj naj bi bilo to narobe? Iti preko svojih čustev??
....per innamorarsi basta un' ora...che fretta c'era, maledetta primavera... che fretta c'era se fa male solo a me....
Ne vem...ne vem....ne vem...ne vem....
...nate mislim, ko se zbudim, zaradi tebe ponoči ne spim....mislim nate noč in dan, nočem priznati, počutim se sam...
Vem pa, da je to tisto, pisano z velikim in najlepšim L-jem....vem, da če tega ne bi bilo, te ne bi iskala med tisoči in ne bi mislila nate...VEM, DA...
...I want to lay you down in a bed of roses...for tonite I sleep on a bed of nails...I want to be just as close as the Holy Ghost is and lay you down on a bed of roses....
............................................
Zunaj je lep sonček...kmalu bo konec študijskega leta, ki sem se ga tako zelo veselila, a mi zadnje čase tako zelo ni več všeč to dejstvo...ampak ok, bo vsaj poletje, pa morje, pa sonček in plaža in TI tam, kjer si vedno...
Rada te imam**


Dej, vrn' se k men'

nej ti ne bo vseen'
da bi še kdaj obleku tvojo srajco
in bil potešen…

Dej vrn' se k men'
nej ti ne bo vseen'
dam bom s tabo spet iskal svetlobo
na nov' prerojen…

DEJ VRN' SE K MEN'…

Ni komentarjev: