No, mogoče zgleda depresivna pesmica, pa ni tokrat mišljeno glih v tem kontekstu :)
Tukaj je preprosto zato, ki ima posebno besedilo in zato, ki bi mogoče res zaustavla čas in zavpila v nebo...
ostala bi tam...v rožni z mojimi šjorami in z Laško v roki....in s Tabo... ;)
So ljudje, ki nas res privlačijo in so pomembni v našem življenju...ljudje, ki vstopijo tiho, a se globoko vsidrajo v naše srce.... :)
TO BE CONTINUED.... :))))
...izpuhtela je ljubezen,
a to ni hudo,
bolj me boli za prijateljstvo
Nikoli več ne bo, kot je nekdaj bilo,
trpela sva isto in spoznala kako,
nespametna dejanja sledove puščajo,
ostrine teh napak pa rane režejo
Včasih se zazrem in vidim veselje,
ko čutim ta preblisk,
ki skupaj naju spet pripelje...
Ustavil bi čas,
zavpil v nebo,
preklinjam dejanja,
ki me ranijo,
v meni vihar,
naj očisti slabost,
če sem res tisti,
ki naj mu bo hudo....
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar