sobota, 7. junij 2008

Verjamem...

Danes ni glih dan, da bi ga lahko namenila nadpovprečnemu učenju...
Ni šans, ne gre!!
Spravim se za knjige in misli mi bežijo...bežijo mi daleč, daleč stran....razmišljam...o vsem....o ljudeh, o trenutni situaciji, o čustvih, o ljubezni, o obnašanju drugih do mene in mene do drugih, o tem, kaj si pravzaprav želim in kaj je tisto, kar me trenutno osrečuje in kar bi me osrečilo....
Na veliko vprašanj ne najdem pravih odgovorov, oz. so ti nepopolni...
Prej sem imela s Tajano eno kratko, a zanimivo debatico, ki mi je dala dosti mislit...povedala mi je par stvari, kako pač ona vidi celotno stvar in situacijo...nič takega bi človek reku, ampak mi je dalo mislit...in to fulll mislit!!
Odločila sem se, da potegnem črto, črto sama s seboj in grem, grem naprej...
Čas bo pokazal svoje...prepustim se toku, ki ga vodi življenje in usodi, ki mi je namenjena...mogoče bo vse tako kot je zdaj, ali pač...čisto nekaj drugega...
Ne vem....
In po eni strani je to tudi čar....kaj bi pa bilo, če bi vsi točno vedeli kaj bi nas čakalo čez toliko in toliko let??
Verjamem...verjamem vase in vate....verjamem v usodo, ki jo bo prinesel le čas....


Its gonna take a lot to drag me away from you
Theres nothing that a hundred men or more could ever do
I bless the rains down in africa
Gonna take some time to do the things we never had...

Ni komentarjev: